1. Na spletu sem našel_a zelo dobro plačano delo. Kako preverim, ali je oglas resničen?
Pri ponudbah, ki obljubljajo veliko denarja za zelo malo dela, je dobro biti previden_na. To še posebej velja, če te neznana oseba kontaktira prek Instagrama, Facebooka, WhatsAppa ali Telegrama.
Preden se odzoveš, preveri:
- Ali je jasno napisano, katero podjetje ponuja delo?
- Ali ima podjetje uradno spletno stran in preverljive kontaktne podatke?
- Ali je podjetje vpisano v poslovni register AJPES?
- Ali oglas jasno opisuje delo, plačilo in pogoje?
- Ali oseba uporablja službeni elektronski naslov ali samo zasebni profil?
- Ali od tebe zahtevajo, da pred začetkom dela nakažeš denar?
Resen delodajalec ti za pridobitev dela ne bo naročil, da moraš najprej plačati »članarino«, kupiti paket, nakazati denar mentorju ali vložiti v kriptovalute. Velik opozorilni znak je tudi zahteva po fotografiji osebnega dokumenta, bančne kartice, geslu ali kodi, ki jo prejmeš po SMS-u.
Če nisi prepričan_a, pokaži oglas staršem, učitelju, mladinskemu delavcu_ki ali drugi osebi, ki ji zaupaš. Bolje je preveriti enkrat preveč kot ostati brez denarja ali dovoliti zlorabo osebnih podatkov.
Vir: Varni na internetu – Lažne ponudbe za delo od doma
2. Delodajalec mi pri študentskem delu pošilja sporočila pozno zvečer in med prostimi dnevi. Ali moram odgovoriti?
Ne, samo zato, ker si prejel_a sporočilo, še ne pomeni, da moraš takoj odgovoriti. Pri študentskem delu se z delodajalcem dogovoriš, kdaj boš delal_a. Zunaj dogovorjenega časa nisi samodejno ves čas na voljo.
Študentsko delo sicer ni enako redni zaposlitvi, zato zanj ne veljajo čisto vse pravice iz delovnega razmerja na enak način. Kljub temu pa mora delodajalec beležiti ure, ki jih dejansko opraviš. Če od tebe pričakuje, da zvečer odgovarjaš strankam, opravljaš naloge ali sodeluješ v dolgih službenih pogovorih, to ni več samo nedolžno sporočilo.
Povsem običajno je, da ti delodajalec pošlje vprašanje glede naslednje izmene. Na takšno sporočilo lahko odgovoriš, ko si spet na voljo. Če pričakuje takojšen odgovor, se poskusi z njim dogovoriti, ob katerih urah poteka službena komunikacija.
Lahko mu na primer napišeš: »Sporočila, povezana z delom, bom praviloma preverjal_a med dogovorjenim delovnim časom oziroma ko bom ponovno na voljo.«
Če te zaradi neodzivnosti kaznuje, ti grozi ali od tebe stalno zahteva neplačano delo prek telefona, shrani sporočila in se obrni na študentski servis.
Vira: eUprava – Opravljanje študentskega dela, Ministrstvo za delo – Pravica do odklopa
3. Ali je pogodba veljavna, če jo podpišem elektronsko?
Da, pogodba je lahko veljavna tudi v elektronski obliki. Ni je treba vedno natisniti in podpisati s kemičnim svinčnikom.
Poznamo več načinov elektronskega podpisovanja. Najbolj zanesljiv je kvalificirani elektronski podpis, ki je pravno enakovreden lastnoročnemu podpisu. Pri drugih načinih, na primer če v dokument samo vpišeš svoje ime, prilepiš sliko podpisa ali klikneš gumb »Strinjam se«, je lahko pogodba prav tako veljavna, vendar je v primeru spora težje dokazati, kdo jo je podpisal in ali je bila pozneje spremenjena.
Pred elektronskim podpisom vedno:
- preberi celoten dokument,
- preveri podatke o drugi pogodbeni stranki,
- preveri plačilo, naloge, trajanje in način prekinitve pogodbe,
- shrani podpisano različico dokumenta.
Elektronski podpis ne pomeni, da so vsi pogoji v pogodbi avtomatično pošteni ali zakoniti. Če česa ne razumeš, vprašaj pred podpisom. Pri študentskem delu pa ne pozabi, da je osnovna pravna podlaga za delo veljavna študentska napotnica.
Vira: SI-TRUST – Elektronska identiteta in elektronski podpis, Uredba EU eIDAS o elektronskih podpisih
4. Ali moram plačati davek, če zaslužim z ustvarjanjem vsebin, prodajo izdelkov ali delom prek spletne platforme?
Praviloma da. Tudi denar, ki ga zaslužiš prek YouTuba, TikToka, Instagrama, spletne trgovine ali druge platforme, je lahko obdavčljiv dohodek. To, da je bil zaslužek ustvarjen na spletu ali izplačan iz tujine, ne pomeni, da ga ni treba prijaviti.
Pomembno je predvsem, kako pogosto in na kakšen način opravljaš delo:
- Če gre za enkraten ali občasen projekt, se lahko plačilo obravnava kot dohodek iz pogodbenega razmerja.
- Če vsebine ustvarjaš, storitve ponujaš ali izdelke prodajaš redno, samostojno in z namenom zaslužka, gre praviloma za opravljanje dejavnosti. Takšno dejavnost je treba ustrezno registrirati.
- Če ti plača slovensko podjetje, lahko del davčnih obveznosti uredi že izplačevalec.
- Če denar prejmeš od tujega podjetja ali spletne platforme, ga boš morda moral_a prijaviti sam_a prek sistema eDavki.
Ne zanašaj se na to, da FURS za spletni zaslužek ne bo izvedel. Nekatere spletne platforme davčnim organom sporočajo podatke o prodajalcih, opravljenih storitvah in prejetih plačilih.
Od začetka si zapisuj, koliko denarja si prejel_a, od koga in za kaj. Shrani pogodbe, račune, elektronska sporočila in podatke o nakazilih. Če začneš na spletu služiti redno, je najbolje, da se še pred nadaljevanjem obrneš na FURS, računovodjo ali svetovalnico in preveriš, kako mora biti dejavnost urejena.