Spletni nakup je lahko opravljen v manj kot minuti. Izbereš izdelek, vneseš podatke kartice in potrdiš plačilo. Prav zaradi te hitrosti pa lahko tudi prevara uspe, še preden dobro premisliš, kaj se dogaja.
Spletni goljufi ne napadajo samo računalniških sistemov. Velikokrat poskušajo pretentati človeka. Pošljejo sporočilo, ki je videti, kot da prihaja od banke, dostavne službe, spletne trgovine ali celo državne ustanove. Nato ustvarijo občutek nujnosti: paket čaka, račun bo blokiran ali pa moraš takoj potrditi vračilo denarja.
Njihov cilj je, da klikneš povezavo in vpišeš podatke, preden postaneš sumničav.
Pred plačilom preveri trgovino
Lepo oblikovana spletna stran še ni dokaz, da je trgovina prava. Fotografije, logotipe in ocene kupcev je mogoče prekopirati.
Pred nakupom zato preveri:
- kdo upravlja spletno trgovino in ali so navedeni resnični kontaktni podatki;
- ali je spletni naslov pravilno zapisan;
- ali so cene sumljivo nizke;
- ali so jasno predstavljeni pogoji nakupa, dostave in vračila;
- kakšne izkušnje imajo kupci tudi na drugih, neodvisnih straneh.
Znak ključavnice ob spletnem naslovu pomeni, da je povezava šifrirana. Ne pomeni pa samodejno, da je trgovec pošten. Tudi lažna stran ima lahko varno povezavo.
Katere podatke moraš varovati?
Številke kartice, datuma veljavnosti, varnostne kode, kode PIN in potrditvenih kod ne pošiljaj po elektronski pošti ali v klepetu. Če ti nekdo pošlje povezavo, na kateri naj bi »prejel plačilo«, bodi posebej previden.
Če na spletu nekaj prodajaš, kupec za nakazilo praviloma potrebuje številko tvojega bančnega računa. Za prejem običajnega nakazila mu ni treba posredovati številke kartice, varnostne kode ali kode, ki si jo prejel po SMS-u.
Tudi kadar plačilo potrjuješ v bančni aplikaciji, si vzemi nekaj sekund. Preveri znesek in prejemnika. Potrditev v aplikaciji ni samo nepomemben klik – z njo lahko dejansko odobriš transakcijo.
Poskrbi za osnovno zaščito
Za spletno ali mobilno banko uporabljaj močno in edinstveno geslo. Če isto geslo uporabljaš še za elektronsko pošto, družbena omrežja in druge račune, lahko kraja enega gesla ogrozi več storitev.
Vključi dodatno preverjanje prijave, kadar je na voljo. Telefon in bančno aplikacijo zaščiti s kodo, prstnim odtisom ali prepoznavo obraza. Obvestila o plačilih ti lahko pomagajo hitro opaziti transakcijo, ki je nisi opravil sam.
Plačil ne potrjuj na telefonu nekoga drugega. Pri uporabi javnega brezžičnega omrežja pa se izogibaj občutljivim opravilom, kot je dostop do spletne banke.
Kaj narediš, če si podatke že vpisal?
Ne čakaj, da vidiš, ali se bo kaj zgodilo. Takoj pokliči banko na uradno telefonsko številko ali kartico blokiraj v bančni aplikaciji, če imaš to možnost. Banki povej, katere podatke si razkril in ali si potrdil kakšno transakcijo.
Nato zamenjaj ogrožena gesla. Če si enako geslo uporabljal še drugje, ga spremeni tudi tam. Shrani sporočila, spletne naslove in posnetke zaslona, saj jih boš morda potreboval pri prijavi.
Vir: Nacionalni odzivni center SI-CERT – Varni na internetu.