Nov telefon stane 900 evrov. Če ga odplačujemo v devetih obrokih po 100 evrov, se zdi nakup na prvi pogled lažje izvedljiv. Kadar na računu zmanjka denarja, lahko uporabimo dovoljeno prekoračitev oziroma limit. Na spletu pa se lahko pojavi tudi ponudba za hiter kredit brez dolgotrajnega postopka.
Vse te možnosti imajo nekaj skupnega: omogočajo, da denar porabimo danes, vrniti pa ga moramo pozneje. To samo po sebi ni nujno problematično, vendar je pomembno razumeti, da ne gre za dodaten prihodek, temveč za dolg.
Limit ni denar, ki ga imamo
Limit oziroma dovoljena prekoračitev na bančnem računu pomeni, da lahko porabimo več denarja, kot ga je dejansko na računu. Če imamo na računu 20 evrov in porabimo 100 evrov, smo 80 evrov porabili iz limita.
Ko prejmemo naslednje nakazilo, se najprej pokrije porabljeni limit. Če smo bili 80 evrov v minusu in prejmemo 200 evrov, nam v resnici ostane 120 evrov, še preden poravnamo druge stroške. Banka za uporabo limita praviloma zaračuna obresti, lahko pa tudi druge stroške.
Težava nastane, ko limit postane del običajnega mesečnega proračuna. Takrat vsak mesec začnemo v minusu in čakamo na novo nakazilo, ki dolg le začasno pokrije.
»Hiter« kredit ni nujno ugoden
Pri hitrem kreditu je postopek lahko preprost in hiter, vendar to ne pove ničesar o njegovi ceni. Pri primerjavi ponudb zato ni dovolj, da pogledamo samo višino mesečnega obroka ali oglaševano obrestno mero.
Pomemben podatek je efektivna obrestna mera oziroma EOM. Ta v odstotkih prikazuje širši strošek kredita, saj poleg obresti upošteva tudi druge stroške, povezane z njegovo odobritvijo in odplačevanjem.
Dve kreditni ponudbi imata lahko enako višino mesečnega obroka, vendar različno dolgo obdobje odplačevanja. Pri daljšem obdobju je posamezni obrok lahko nižji, skupni znesek vseh plačil pa višji.
Pred podpisom kreditne pogodbe je zato treba preveriti:
- koliko denarja dejansko prejmemo;
- koliko znaša posamezni obrok;
- koliko obrokov bomo plačali;
- kolikšna je EOM;
- koliko bomo skupaj vrnili;
- kaj se zgodi v primeru zamude pri plačilu.
Tudi nakup na obroke je finančna obveznost
Obročno plačilo je lahko smiselno pri večjem in vnaprej načrtovanem nakupu. Težava pa lahko nastane, če hkrati odplačujemo telefon, računalnik, oblačila in potovanje. Posamezni obroki se zdijo majhni, skupaj pa lahko predstavljajo velik del naših prihodkov.
Štirje nakupi z mesečnimi obroki v višini 25, 35, 40 in 50 evrov pomenijo 150 evrov obveznosti vsak mesec. Če s študentskim delom zaslužimo 350 evrov, je precejšen del prihodka porabljen, še preden ga prejmemo.
Posebej previdni moramo biti, če nimamo rednih prihodkov. Študentsko ali sezonsko delo se lahko konča, obroki pa ostanejo.
Pred zadolžitvijo preverimo svoje možnosti
Preden se odločimo za nakup na obroke ali za kredit, se vprašajmo, ali bi izdelek kupili tudi v primeru, če bi morali celoten znesek plačati takoj. Če je odgovor ne, je morda težava v tem, da je izdelek za nas predrag, ne pa v načinu plačila.
Preverimo tudi, ali bi obrok lahko plačevali, če bi naslednji mesec zaslužili manj. Če že zdaj potrebujemo limit za pokrivanje običajnih stroškov, nov obrok verjetno ni najboljša odločitev.
Če ugotovimo, da obroka ne bomo mogli pravočasno plačati, se čim prej obrnimo na kreditodajalca. Ignoriranje obvestil težave praviloma ne odpravi. Zamude lahko povzročijo dodatne stroške in postopke izterjave.
Izposojen denar ni brezplačen denar. Preden kliknemo »potrdi«, je pomembno preveriti, koliko bo nakup stal na koncu in ali bomo obveznost lahko poravnali tudi v mesecu, ko naši prihodki ne bodo takšni, kot smo pričakovali.
Viri: Zveza potrošnikov Slovenije: Kaj je EOM?, ZPS: Redna plačila kreditnih obrokov jemljite resno