Avgustovski FAQ
V avgustovskem FAQ-ju odgovarjamo na vprašanja o beleženju ur pri študentskem delu, odgovornosti za škodo in prvih korakih v svet investiranja.
1. Na blagajni sem delal_a do 22.00, nato pa do polnoči še čistil_a. Zadnji dve uri nista vpisani v evidenco – kako dokažem, koliko časa sem res delal_a?
V delovni čas spada ves čas, ko opravljaš naloge za delodajalca. Če se strežba konča ob 22. uri, nato pa moraš še počistiti lokal, pomiti tla, pospraviti mize ali pripraviti prostor za naslednji dan, je tudi to delo. V opisanem primeru mora biti zato zabeleženo, da si delal_a do polnoči.
Delodajalec mora vsak dan evidentirati dejansko opravljene ure študentskega dela. Skupno število ur v evidenci se mora ujemati s številom ur, ki jih delodajalec sporoči študentskemu servisu.
Svoje ure lahko dokazuješ z:
- razporedom dela,
- sporočili z vodjo ali sodelavci,
- lastnimi sprotnimi zapiski,
- evidenco prihodov in odhodov,
- podatki o prijavi v blagajno ali drug delovni sistem,
- zaključkom blagajne,
- pričami oziroma sodelavci, ki so bili takrat prisotni.
Najbolje je, da si vsak dan zapišeš začetek in konec dela. Če opaziš napako, delodajalca pisno prosi za popravek. Napišeš lahko: »V petek sem delal_a od 16.00 do 24.00. Po zaprtju lokala sem še dve uri čistil_a, zato prosim, da se v evidenco vpiše vseh osem ur.«
Če delodajalec ur ne želi popraviti, shrani vsa dokazila in se čim prej obrni na študentski servis. Pomaga ti lahko pri preverjanju napotnice in urejanju plačila. Po potrebi se lahko obrneš tudi na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Pomembno: če si mlajši_a od 18 let, v gostinstvu praviloma ne smeš delati med 22. in 6. uro. Če delodajalec od tebe zahteva delo do polnoči, o tem povej staršem oziroma drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš, in študentskemu servisu.
Vira: eUprava – Opravljanje študentskega dela, e-Študentski Servis – Pogosta vprašanja in pravice pri študentskem delu
2. Pri študentskem delu sem nekaj poškodoval_a oziroma je v blagajni nastal primanjkljaj. Ali mi lahko delodajalec znesek kar odšteje od plačila?
Ne avtomatično. Samo zato, ker se je med tvojo izmeno nekaj razbilo ali ker je v blagajni manj denarja, še ne pomeni, da moraš škodo plačati ti.
Pri študentskem delu se uporabljajo tudi pravila o odškodninski odgovornosti. Študent_ka je škodo dolžan_na povrniti, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. To pomeni zelo nepazljivo ravnanje, pri katerem bi se lahko škodi z osnovno previdnostjo brez težav izognil_a.
Če ti na primer med običajnim delom po nesreči pade kozarec, to še ne pomeni nujno hude malomarnosti. Tudi primanjkljaja v blagajni delodajalec ne more preprosto pripisati tebi samo zato, ker si tisti dan delal_a. Preveriti mora, kaj se je zgodilo, kdo je imel dostop do blagajne in ali si za primanjkljaj res odgovoren_na.
Vira: e-Študentski Servis – Odškodninska odgovornost pri študentskem delu, Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1
3. Delnice ali kriptovalute: kakšna je razlika in kaj mora vedeti nekdo, ki šele začenja investirati?
Ni ene naložbe, ki bi bila najboljša za vse. Delnice in kriptovalute se med seboj precej razlikujejo, obe vrsti naložb pa lahko pridobita ali izgubita vrednost.
Ko kupiš delnico, kupiš majhen lastniški delež podjetja. Vrednost delnice je povezana z uspešnostjo podjetja, njegovim poslovanjem in pričakovanji vlagateljev. Če vložiš samo v eno podjetje, lahko izgubiš veliko denarja, če to podjetje posluje slabo. Zato se pogosto omenja razpršitev – denar razdeliš med več različnih podjetij ali naložb.
Kriptovalute oziroma kriptosredstva niso lastniški deleži podjetja. Njihova vrednost se lahko zelo hitro in močno spreminja. Poleg padca cene obstajajo tudi tveganja prevar, vdorov, izgube gesel oziroma zasebnih ključev in uporabe ponudnikov, pri katerih je varstvo uporabnikov omejeno.
Če izbiraš med delnicami in kriptovalutami, so široko razpršene delniške naložbe praviloma lažje razumljiv začetek kot stava na eno kriptovaluto. Tudi delnice pa niso brez tveganja in ne zagotavljajo dobička. Kriptovalute so bolj tvegane, zato vanje ne vlagaj denarja, ki si ga ne moreš privoščiti izgubiti.
Ne jemlji posojila za investiranje in ne verjemi osebam, ki obljubljajo hiter ali zagotovljen zaslužek. Pred nakazilom preveri ponudnika, njegove stroške in dovoljenja. Nasvet vplivneža na družbenem omrežju ni enako kot neodvisen finančni nasvet.
Vira: Banka Slovenije – Tveganja pri vlaganju v kriptosredstva, Investor.gov – Vodnik po tveganju in razpršitvi naložb