Kako se obračunava povračilo stroškov za pot na delo, če se delavec vozi z avtom?
1. Pravna podlaga za povračilo stroškov prevoza
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delodajalec delavcu povrniti stroške prevoza na delo in z dela, kadar ti stroški nastanejo zaradi opravljanja dela. Konkretna višina in način povračila sta praviloma določena v kolektivni pogodbi, internem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi.
2. Obračun stroškov, kadar delavec uporablja lastni avtomobil
Če se delavec na delo vozi z osebnim avtomobilom, se povračilo stroškov praviloma obračuna na podlagi kilometrine.
Davčno priznana kilometrina za prevoz na delo in z dela v letih 2025 in 2026 znaša:
- 0,21 EUR na kilometer za vsak polni kilometer razdalje med prebivališčem in delovnim mestom, za vsak dan dejanske prisotnosti na delu.
Pri izračunu se upošteva razdalja v obe smeri (prihod in odhod z dela) ter število dni, ko je delavec fizično prisoten na delovnem mestu.
Primer izračuna:
Delavec ima 10 km razdalje v eno smer in je v mesecu prisoten 20 delovnih dni:
(10 km × 2) × 0,21 EUR × 20 dni = 84 EUR povračila.
3. Davčna obravnava povračila
Povračilo stroškov prevoza do višine 0,21 EUR na kilometer se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in ni obdavčeno.
Če delodajalec izplača višje povračilo, se razlika nad davčno priznanim zneskom obravnava kot obdavčljiv dohodek iz zaposlitve.
4. Dokumentacija, ki jo mora zagotoviti delodajalec
Za pravilen obračun mora delodajalec imeti:
- evidenco razdalje med domom in delovnim mestom,
- evidenco dni prisotnosti delavca na delu,
- pravno podlago za izplačilo (kolektivna pogodba, interni akt ali pogodba o zaposlitvi),
- dodatno obrazložitev in ločitev zneskov, če je izplačano višje povračilo od davčno priznane višine.
5. Pomembne opombe
Pravica do povračila stroškov prevoza praviloma velja le za dneve, ko je delavec dejansko prisoten na delovnem mestu.
Če kolektivna pogodba določa drugačen način povračila (na primer mesečno vozovnico ali drugačno kilometrino), se uporablja takšna ureditev.
Povračilo stroškov za službene poti ni isto kot prevoz na delo. Za službene poti velja višja kilometrina (trenutno 0,43 EUR/km), kar pa ne velja za vsakodnevni prihod na delo.
Kaj če delavec uporablja kombinacijo prevoznih sredstev?
Če delavec uporablja več prevoznih sredstev (npr. del poti z avtom in del z javnim prevozom), se način povračila določi v skladu z internimi akti delodajalca ali kolektivno pogodbo. Delodajalec lahko zahteva dodatna dokazila o načinu prevoza.
Ali se lahko povračilo obračuna pavšalno (mesečni znesek)?
Da, če je pavšalno povračilo določeno v kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca. V tem primeru mora pavšal temeljiti na realni razdalji in številu prihodov na delo ter upoštevati davčno priznane meje.
Kako se obračuna nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo?
V prvih 30 delovnih dneh bolniške odsotnosti nadomestilo praviloma krije delodajalec, po tem obdobju pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Višina nadomestila je odvisna od razloga odsotnosti (bolezen, poškodba, nega družinskega člana).
Ali ima delavec pravico do letnega dopusta, če je bil večino leta na bolniški?
Da. Bolniška odsotnost ne vpliva na pravico do letnega dopusta. Delavec ohrani pravico do celotnega letnega dopusta, ne glede na dolžino bolniške odsotnosti.
Do kdaj je treba izkoristiti letni dopust za tekoče leto?
Letni dopust za tekoče leto je praviloma treba izkoristiti do 31. decembra. Izjemoma se lahko neizkoriščeni dopust prenese v naslednje leto in ga je treba izkoristiti najkasneje do 30. junija, če zakon ali kolektivna pogodba ne določata drugače.
Kaj se zgodi z neizkoriščenimi nadurami ob koncu leta?
Neizkoriščene nadure se lahko izplačajo ali prenesejo v naslednje obdobje, odvisno od ureditve pri delodajalcu in kolektivne pogodbe. Delodajalec mora voditi natančno evidenco opravljenih nadur.