V sklopu projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih v LokalPatriotu nudimo brezplačno svetovanje na temo prekarnosti, delavskih pravic, vstopa na trg dela ter različnih oblik dela, s katerimi se mladi pogosto srečujejo ob prvih zaposlitvah, študentskem delu, samozaposlitvi ali delu preko pogodb.
V aprilskem FAQ-ju odgovarjamo na vprašanja o samozaposlitvi, odvisnosti od enega naročnika in uporabi lastne opreme pri delu, kadar ta ni bila posebej dogovorjena.
1. Ali je samozaposlitev vedno res samostojno delo?
Ne nujno. Samozaposlitev pomeni, da oseba praviloma sama organizira svoje delo, sama nastopa na trgu, sama išče naročnike in sama nosi poslovno tveganje. V praksi pa se lahko zgodi, da je oseba formalno samozaposlena, dejansko pa dela podobno kot zaposlena oseba.
Pozorni moramo biti predvsem na situacije, ko naročnik določa urnik dela, kraj dela, način opravljanja dela, daje obvezna navodila, nadzoruje delo podobno kot delodajalec in od osebe pričakuje osebno, stalno vključitev v delovni proces.
Če so prisotni elementi delovnega razmerja, lahko obstaja vprašanje, ali bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi in ne civilnopravna pogodba ali sodelovanje preko s.p.-ja. To je še posebej pomembno pri mladih, ki pogosto sprejmejo samozaposlitev zato, ker jim je predstavljena kot »edina možnost«, čeprav delo v praksi poteka kot redna zaposlitev.
Vir: ZDR-1, splošna pravila o delovnem razmerju in pogodbi o zaposlitvi.
2. Kaj naj storim, če sem kot samozaposlena oseba odvisen_na skoraj samo od enega naročnika?
Najprej preveri, kolikšen delež tvojih letnih prihodkov prihaja od enega naročnika. Če ta delež dosega ali presega 80 %, lahko gre za ekonomsko odvisnost v smislu ZDR-1.
Dobro je, da imaš urejeno pisno pogodbo, v kateri so jasno določeni obseg dela, plačilo, roki, način odpovedi sodelovanja, odgovornosti obeh strani in način reševanja sporov. Pomembno je tudi, da hraniš dokazila o prihodkih, izdanih računih in komunikaciji z naročnikom.
Če meniš, da si ekonomsko odvisna oseba, lahko po koncu leta naročnika o tem obvestiš in mu predložiš potrebna dokazila. S tem lahko uveljavljaš omejeno delovnopravno varstvo, ki ga za ekonomsko odvisne osebe določa ZDR-1.
Vir: ZDR-1, 213. in 214. člen.
3. Ali lahko delavec zavrne uporabo svoje opreme, če to ni bilo dogovorjeno?
Če uporaba lastne opreme ni bila dogovorjena, delavec praviloma lahko opozori delodajalca, da mora ta zagotoviti potrebna sredstva za delo. ZDR-1 namreč določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, potrebna sredstva in delovni material, razen če je drugače dogovorjeno.
V praksi je najbolje, da delavec delodajalca pisno opozori in predlaga ureditev dogovora: katera oprema se uporablja, za koliko časa, kdo krije stroške, kdo odgovarja za vzdrževanje in kaj se zgodi, če se oprema poškoduje.
Če uporaba lastne opreme vpliva na varnost, zdravje ali varstvo osebnih podatkov, mora biti delodajalec še posebej previden. Odgovornost za varne pogoje dela ostaja na delodajalcu, tudi kadar se delo opravlja z delavčevo opremo.
Vir: ZDR-1, 43. člen; ZVZD-1, 5. člen.