V sklopu projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih v LokalPatriotu nudimo brezplačno svetovanje na temo prekarnosti, delavskih pravic, vstopa na trg dela ter različnih oblik dela, s katerimi se mladi pogosto srečujejo ob prvih zaposlitvah, študentskem delu, samozaposlitvi ali delu preko pogodb.
V marčevskem FAQ-ju odgovarjamo na vprašanja o predčasni upokojitvi, uporabi lastne opreme pri delu in ekonomski odvisnosti samozaposlenih oseb.
1. Ali se lahko predčasno upokojim, če imam dovolj prihrankov?
Prihranki sami po sebi ne pomenijo, da se lahko oseba predčasno upokoji v smislu pridobitve pravice do predčasne pokojnine. Predčasna pokojnina je pravica iz pokojninskega zavarovanja, zato je vezana predvsem na starost in dopolnjeno pokojninsko dobo.
Po informacijah eUprave zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. Za pridobitev pravice je treba oddati vlogo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Pomembno je tudi, da predčasna pokojnina praviloma pomeni trajno nižjo pokojnino. Če imaš dovolj prihrankov, lahko seveda prenehaš delati ali zmanjšaš obseg dela, vendar to še ne pomeni, da si že upravičen_a do predčasne pokojnine. V tem primeru gre bolj za osebno finančno odločitev kot za pravico iz pokojninskega sistema.
Vir: ZPIZ-2; eUprava – Predčasna upokojitev; ZPIZ – Predčasna pokojnina.
2. Ali lahko delodajalec zahteva, da pri delu uporabljam svojo opremo?
Načeloma mora delodajalec delavcu zagotoviti sredstva in delovni material, ki jih potrebuje za nemoteno opravljanje dela. To pomeni, da delodajalec ne more kar samoumevno pričakovati, da bo delavec uporabljal svoj računalnik, telefon, programsko opremo, vozilo ali druga sredstva za delo.
Če se delavec in delodajalec o uporabi lastne opreme dogovorita, je priporočljivo, da je to zapisano v pogodbi o zaposlitvi, aneksu ali drugem pisnem dogovoru.
Če delavec pri delu uporablja svoja sredstva, je smiselno, da se jasno določi tudi povračilo stroškov, na primer za obrabo opreme, uporabo interneta, telefona, elektrike ali drugih stroškov, ki nastanejo zaradi dela.
Tudi če delavec uporablja svojo opremo, odgovornost za varno delo ne izgine. Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu ter izvajati potrebne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nevarnosti pri delu.
Vir: ZDR-1, 43. člen; ZVZD-1, 5. člen.
3. Kaj pomeni ekonomska odvisnost pri samostojnih delavcih?
Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki dela samostojno, osebno, za plačilo in dlje časa, pri tem pa sama ne zaposluje drugih delavcev. Ključno je, da najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.
Čeprav takšna oseba formalno ni zaposlena pri naročniku, je lahko v praksi od njega močno odvisna. To pomeni, da izguba enega naročnika zanjo lahko predstavlja velik finančni problem, podobno kot bi izguba zaposlitve prizadela zaposlenega delavca.
ZDR-1 zato ekonomsko odvisnim osebam priznava omejeno delovnopravno varstvo. To vključuje varstvo pred diskriminacijo, minimalne odpovedne roke, varstvo pred neutemeljenimi razlogi za odpoved pogodbe, pravico do primernega plačila za dogovorjeno delo in možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti.
Pomembno je, da mora ekonomsko odvisna oseba po koncu koledarskega ali poslovnega leta naročnika obvestiti o pogojih, pod katerimi deluje, ter mu predložiti dokazila, potrebna za presojo ekonomske odvisnosti.
Vir: ZDR-1, 213. in 214. člen.