Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – LokalPatriot

Majski FAQ – Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – LokalPatriot

1. Kaj storiti, če mi delodajalec ne izplača plače?

Prvi pomemben korak je, da od zaposlitve naprej hranite ustrezne dokumente: pogobo o zaposlitvi, vse anekse k pogodbi o zaposlitvi, sporočila – korespondenco z delodajalcem, obvestila o odmerjenem dopustu, druge listine. Priporočamo, da vso komunikacijo vezano na zaposlitev urejate preko maila ali z uradnimi dokumenti, da imate zagotovljena vsa ustrezna zagotovila.

Če delodajalec ne izplača plače, predlagamo, da najprej poskušate stvar rešiti na miren način z delodajalcem, v primeru, da se nič ne spremeni, pa se obrnite na Inšpektorat za delo.

2. Razlika med delovno in pokojninsko dobo.

Delovna doba in pokojninska doba se v praksi pogosto zamenjujeta, vendar ne pomenita istega. Ključna razlika je, da je pokojninska doba tista, ki šteje pri upokojevanju.

Delovna doba zajema obdobja, ko je posameznik v delovnem razmerju oziroma plačuje vse obvezne prispevke – to vključuje tudi delo prek s.p.-ja, pa tudi delo prek avtorskih in podjemnih pogodb.

Pokojninska doba pa je širši pojem. Poleg obdobij zaposlitve se vanjo šteje tudi čas, ko je oseba brezposelna in prijavljena na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Od leta 2015 dalje se pokojninska doba priznava tudi študentom, ki opravljajo študentsko delo – za vsak mesec pokojninske dobe morajo zaslužiti vsaj 60 % bruto povprečne mesečne plače v Sloveniji.

🔹 Pokojninska doba

– je ključna za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine. – vključuje vsa obdobja, ko so bili plačani pokojninski prispevki (tudi v času brezposelnosti, študentskega dela, vojaškega roka ipd.). – določa, kdaj se lahko upokojite in v kakšni višini boste prejemali pokojnino.

✅ Več pokojninske dobe → višja pokojnina in prej možna upokojitev (v določenih primerih).

🔹 Delovna doba

– označuje le čas, ko ste dejansko opravljali delo (npr. redna zaposlitev, s.p., pogodbeno delo). – vpliva na delovne pravice (dopust, jubilejne nagrade, odpravnine), ne pa neposredno na pogoje za upokojitev. – šteje se kot del pokojninske dobe, če so bili plačani prispevki.

3. Kdaj se lahko upokojimo v Sloveniji?

V Sloveniji se lahko upokojite, ko so izpolnjeni pogoji glede starosti in pokojninske dobe, ki so definirani v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Poznamo dve glavni obliki upokojitve:

🔹 Redna starostna pokojnina

  • 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe (s tem je mišljena delovna doba), ali
  • 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

🔹 Predčasna upokojitev

  • 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe (lahko vključuje tudi dokup).
  4. Kako poteka odpoved pogodbe o zaposlitvi in kakšne so posledice?

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je definirana v Zakonu od delovnih razmerjih od 77.–119. člena. Odpoved je lahko:

  • Redna (z odpovednim rokom, navadno 15–60 dni),
  • Izredna (brez roka, če gre za hujše kršitve). Delavec mora odpoved dati pisno. Posledice so lahko izguba zaposlitve in pravic iz naslova brezposelnosti, če odpoveš sam/a brez upravičenega razloga.
5. Kaj je delo na črno in kakšne so posledice? To je delo brez prijave in brez pogodbe, ko so delavci plačani “na roke”. To pomeni, da delavec nima plačanih prispevkov za zdravstveno, pokojninsko zavarovanje in drugih nadomestil, to pomeni, da delavec nima ugodnosti, kot so plačana bolniška, delavcu ne teče pokojninska in delovna doba … Če je delo na črno ugotovljeno, je predvidena tako kazen za delavca, delodajalca in podjetja, nepravilnosti pa ugotavlja inšpektorat na delo. 6. Kdaj mi pripada nadomestilo za brezposelnost? Če si bil/a zaposlen/a vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih(mladi do 30 let – 6 mesecev), si ob prijavi na ZRSZ upravičen/a do nadomestila. Potrebna je tudi prijava v 30 dneh po izgubi zaposlitve.