Ko govorimo o finančni pismenosti, hitro pridemo do dveh pojmov, ki ju pogosto uporabljamo skupaj: varčevanje in investiranje. Čeprav sta povezana, ne pomenita istega. Oba sta pomembna, vendar imata različen namen, različna tveganja in različna pričakovanja.
Varčevanje pomeni, da del svojega denarja ne porabimo takoj, ampak ga damo na stran za kasneje. Lahko varčujemo za konkreten cilj, na primer za izpit za avto, računalnik, počitnice, najemnino, selitev ali nujne stroške. Lahko pa varčujemo tudi brez točno določenega cilja, zato da imamo več občutka varnosti. Varčevanje je običajno namenjeno krajšemu ali srednjeročnemu obdobju in denar mora biti razmeroma hitro dostopen.
Investiranje pa pomeni, da denar vložimo v nekaj, za kar pričakujemo, da bo dolgoročno ohranilo ali povečalo vrednost. To so lahko na primer delnice, obveznice, investicijski skladi, ETF-skladi, pokojninski skladi ali druge oblike naložb. Pri investiranju denar običajno ni namenjen takojšnji porabi, ampak dolgoročnemu cilju, kot so finančna varnost, dodatna pokojnina, nakup stanovanja ali ustvarjanje premoženja skozi daljše obdobje.
Glavna razlika med varčevanjem in investiranjem je tveganje. Pri varčevanju je tveganje praviloma manjše. Denar na bančnem računu ali depozitu je bolj varen in dostopen, vendar so donosi pogosto nizki. To pomeni, da varčevanje samo po sebi običajno ne prinaša večjega zaslužka. Njegova glavna prednost je varnost, preglednost in dostopnost.
Pri investiranju pa je tveganje večje. Vrednost naložb lahko raste, lahko pa tudi pade. To pomeni, da lahko vlagatelj zasluži, lahko pa tudi izgubi del vloženega denarja. Zato investiranje ni primerno za denar, ki ga nujno potrebujemo naslednji mesec ali v kratkem času. Bolj smiselno je za dolgoročne cilje, kjer imamo dovolj časa, da se vrednost naložb po morebitnih padcih lahko ponovno stabilizira.
Prednost varčevanja je, da nam daje finančno varnost. Če imamo nekaj prihrankov, smo manj ranljivi ob nepredvidenih dogodkih, kot so izguba dohodka, popravilo avtomobila, zdravstveni stroški ali selitev. Prihranki nam omogočajo, da se ne zadolžimo takoj, ko pride do nepričakovanega stroška. Slabost varčevanja pa je, da denar zaradi inflacije skozi čas lahko izgublja kupno moč. Če so cene višje, z istim zneskom čez nekaj let kupimo manj kot danes.
Prednost investiranja je možnost višjih dolgoročnih donosov. Z investiranjem lahko denar dela za nas, še posebej če vlagamo dolgoročno, razpršeno in premišljeno. Pomemben je tudi učinek obrestno-obrestnega računa, kar pomeni, da se lahko skozi čas donos ustvarja tudi na že ustvarjen donos. Zato je pri investiranju čas zelo pomemben dejavnik. Prej ko začnemo, več časa ima denar, da se dolgoročno plemeniti.
Slabost investiranja pa je, da ni zagotovila za dobiček. Naložbe nihajo, trgi se spreminjajo, gospodarstvo ima vzpone in padce, posamezna podjetja ali panoge pa so lahko uspešna ali neuspešna. Zato je nevarno vlagati ves denar v eno samo stvar ali slediti nasvetom z družbenih omrežij, ki obljubljajo hitre in visoke zaslužke. Če nekdo obljublja »zagotovljen donos« brez tveganja, je to znak za previdnost.
Za mlade je najbolj realen pristop ta, da najprej zgradijo osnovno finančno varnost. To pomeni, da poskušajo imeti nekaj prihrankov za nujne primere, tudi če gre na začetku za manjše zneske. Šele ko imamo urejene osnovne stroške in nekaj rezerve, je smiselno razmišljati o investiranju. Investirati denar, ki ga potrebujemo za najemnino, hrano, prevoz ali osnovne življenjske stroške, ni odgovorno.
Pri investiranju je pomembno razumeti tudi razpršitev. To pomeni, da denarja ne vložimo samo v eno podjetje, eno kriptovaluto ali en finančni produkt. Razpršitev zmanjšuje tveganje, ker nismo odvisni samo od ene naložbe. Prav tako je pomembno, da razumemo, v kaj vlagamo. Če nekega produkta ne razumemo, je bolje, da vanj ne vlagamo, dokler se ne poučimo.
V zadnjih letih je med mladimi veliko govora o kriptovalutah, hitrem trgovanju in investicijskih nasvetih na družbenih omrežjih. Pomembno je poudariti, da to niso enostavne poti do bogastva. Gre za področja z visokim tveganjem, velikimi nihanji in tudi številnimi prevarami. Mladi so pogosto tarča oglasov, vplivnežev in platform, ki prikazujejo predvsem uspehe, ne pa izgub. Realnost investiranja je veliko manj dramatična: gre za potrpežljivost, znanje, disciplino in dolgoročno razmišljanje.
Pri varčevanju in investiranju je pomembno tudi vprašanje stroškov. Bančni računi, skladi, trgovalne platforme in finančni produkti imajo lahko različne provizije, stroške upravljanja, vstopne ali izstopne stroške. Ti stroški lahko pomembno vplivajo na končni rezultat. Zato ni pomembno samo, koliko lahko zaslužimo, ampak tudi koliko nas produkt stane.
Realno je pričakovati, da varčevanje ne bo prineslo velikih donosov, bo pa prineslo več varnosti. Realno je tudi pričakovati, da investiranje lahko dolgoročno prinese več, vendar samo ob sprejemanju tveganja, potrpežljivosti in dovolj dolgem časovnem obdobju. Nerealno pa je pričakovati, da bomo z nekaj kliki, brez znanja in brez tveganja hitro obogateli.
Dobra finančna odločitev se začne z vprašanji: Zakaj potrebujem ta denar? Kdaj ga bom potreboval? Koliko tveganja si lahko privoščim? Ali razumem, v kaj vlagam? Kaj se zgodi, če vrednost pade? Ali vlagam denar, ki ga lahko dolgoročno pogrešam?
Varčevanje in investiranje se ne izključujeta. Najbolj zdrav pristop je, da ju razumemo kot dva različna koraka. Varčevanje nam pomaga ustvariti stabilnost in varnost. Investiranje pa nam lahko pomaga graditi dolgoročno finančno prihodnost. Ključno je, da ne preskakujemo osnov: najprej pregled nad prihodki in stroški, nato rezerva za nujne primere, šele potem premišljeno investiranje.
Za mlade je najpomembnejše sporočilo to: ni treba začeti z velikimi zneski, pomembno pa je začeti z razumevanjem. Finančna pismenost ni v tem, da poznamo vse finančne produkte, ampak da znamo postavljati prava vprašanja, prepoznati tveganja in sprejemati odločitve, ki so skladne z našimi možnostmi in cilji.
Viri:
Ministrstvo za finance Republike Slovenije, Nacionalni program finančnega opismenjevanja.
Portal GOV.SI, tema Finančno opismenjevanje.
Banka Slovenije, Jamstvo za vloge.
Združenje bank Slovenije, Varčevanje in naložbe.
SPOT, Dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
OECD, PISA 2022 Results, Volume IV: How Financially Smart Are Students?
Andragoški center Slovenije, gradivo Vlaganja in naložbe.